Belorusko letalo: "Popolna nevihta" sili EU k hitremu ukrepanju

Nick Beake dopisnik BBC v Bruslju Objavljeno pred 9 urami "Če ne bi ukrepali zdaj," mi je dejal eden od visokih diplomatov, "bi bila zunanja politika EU kot instrument za projekcijo geopolitične moči precej pokopana." Dogovor o Belorusiji, ki ga je sinoči doseglo 27 evropskih voditeljev, je bil nenavadno hiter, zaradi česar so visoki bruseljski uradniki trdili, da so odločno ukrepali ob povsem nesprejemljivem dejanju. Zahtevali so takojšnjo izpustitev disidentskega novinarja Romana Protaseviča in se dogovorili, da je treba beloruskim letalskim prevoznikom prepovedati letenje na evropskem nebu in da letalske družbe EU ne smejo leteti nad Belorusijo, pri čemer so pripravili načrt za nadaljnje ciljno usmerjene gospodarske sankcije. "To je bila soglasna odločitev," je na novinarski konferenci v zgodnjih urah izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "To je bil napad na demokracijo, svobodo izražanja in evropsko suverenost, zato je bil potreben odločen odgovor." Vendar je isti diplomat menil, da je kriza, ki jo je sprožil Minsk, predstavljala "popoln vihar": okoliščine so bile takšne, da bi bila EU težko prepričana, da ne bi dosegla nekega sporazuma. Vodja družbe Ryanair Michael O'Leary trdi, da so bili na letu varnostni agenti KGB. Najprej šok, da so bila ogrožena življenja potnikov, ki so potovali med dvema prestolnicama EU. Drugič, razlog za njihovo ogroženost naj bi bila želja po pridržanju disidentskega novinarja. Tretjič, uradniki EU so bili že v fazi zaostrovanja obstoječih sankcij proti Lukašenkovemu režimu. Kaj se zgodi s prestrezanjem vojaškega letala? Nekateri so se spraševali, ali se bo Madžarska uprla nadaljnjim ukrepom proti Belorusiji. Predsednik vlade Viktor Orban je še naprej podpiral 27-letno vladavino Aleksandra Lukašenka ob obtožbah o prirejanju glasov in brutalnem zatiranju drugače mislečih. Vendar se zdi, da Orban sinoči ni bil pripravljen na spopad. Kaj bodo spremenile sankcije? V tem trenutku je težko reči, kakšen vpliv bodo imele poostrene sankcije. Uradniki EU zdaj ocenjujejo, kateri posamezniki, podjetja (in s tem sektorji), ki so podpirali belorusko vlado, bodo postali tarča sankcij. Voditelji so se morda dogovorili o načelu strožjih gospodarskih sankcij, vendar so se znotraj bloka razhajanja pojavila glede podrobnosti. Nemčija, Italija in Francija, države, ki imajo z Minskom precejšnje trgovinske vezi, naj bi bile v zadnjih tednih zadržane do tega, da bi se podale na pot, ki bi lahko ogrozila njihove legitimne gospodarske interese. Nemški mediji poročajo, da bi strožji ukrepi lahko prizadeli približno 350 podjetij, med njimi tudi velikane, kot sta Siemens in Bosch. V prihodnjih dneh bi to lahko postalo nov in večji vir nesoglasij med prestolnicama. Kaj lahko še stori EU? Odziv na to, kar je bilo opisano kot "ugrabitev pod državnim pokroviteljstvom" in "letalsko piratstvo", se je, kot je bilo že prej splošno znano, deloma osredotočil na letalski sektor. Pri tem EU ni bila prva, saj sta Združeno kraljestvo in Ukrajina že napovedala prepoved letenja beloruskih letal in pozvala k bojkotu beloruskega zračnega prostora. Vendar bo ta skupni ukrep pripomogel k nadaljnji izolaciji Belorusije - in predvsem njenih prebivalcev, kar bo zaskrbljujoče. Zakaj je EU pogosto počasna pri ukrepanju Kritiki EU menijo, da je zunanja politika že dolgo Ahilova peta bloka: nadnacionalni pristop, ki prepogosto zgreši cilj. Dva nedavna dogodka simbolizirata težave, s katerimi se blok sooča tako v političnem kot praktičnem smislu, ko želi delovati usklajeno in enotno. Prvi je bil neprijeten obisk Josepa Borrella, vodje zunanje politike, v Moskvi februarja, ko mu ni uspelo zaščititi evropskih voditeljev pred obtožbami o lažeh. Aprila v Ankari je bilo videti, kako so predsednici Komisije Ursuli von der Leyen zavrnili sedež, očitno zato, ker je ženska, medtem ko so predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela obravnavali kot VIP-osebo. Po teh potezah Putinove Rusije in Erdoganove Turčije se je ta teden oglasil še en "močan mož" v obliki Lukašenkove Belorusije, da bi predstavil preizkus na področju zunanje politike. V Bruslju menijo, da so izziv sprejeli. Toda če je obstajalo upanje, da bo zbliževanje evropskega soglasja takoj vplivalo na Lukašenka, je bilo to kratkotrajno. Medtem ko so se na vrhu EU za zaprtimi vrati dogovarjali o strožjih ukrepih, je voditelj sam odobril strožje ukrepe - prepovedal je neposredne prenose protestov, ki jih njegova vlada ni odobrila.