Gostujoči članek Ahmada Mansourja - Absurdna ignoranca! Merklova ne vidi krivde v beguncih, ampak v nas

Gostujoči članek Ahmada Mansourja - Absurdna ignoranca! Merklova ne vidi krivde v beguncih, ampak v nas FOCUS-online-Ahmad Mansour • 18 ur • 4 minute časa branja 9. september 2015, Berlin: Kanclerka Angela Merkel (CDU) se je fotografirala z beguncem za selfi po obisku začetnega sprejemnega centra za prosilce za azil. Tudi tri leta po odhodu z kanclerskega položaja Angela Merkel ne razmišlja kritično o eni svojih pomembnih odločitev. Njeno stališče do odločitve, da leta 2015 ne bo zaprla meja za begunce, se ni spremenilo. Angela Merkel si tudi ob pogledu nazaj ne dovoli dvomiti o moralni dilemi tistega časa. Posebej presenetljivo je njihovo razumevanje integracije kot obveznosti družbe sprejemnice. Pričakovanja po globljem razmisleku o tej temi tako ali tako niso bila velika - pa vendarle človek ostane razočaran. Merklova, meja in begunci Več kot devet let je minilo, odkar je Merklova sprejela zgodovinsko odločitev, da ne bo zaprla meja za begunce. Takrat je bilo razpoloženje v Nemčiji drugačno: na tisoče jih je stalo na železniških postajah z napisi, kot je »Dobrodošli«, metali medvedke in se ponudili, da bodo spremljali begunce – celo, da jih bodo sprejeli v svoje štiri stene. Nemčija je želela svetu pokazati, da je odprta, strpna družba, pripravljena prevzeti odgovornost in živeti človečnost. A od takrat se je zgodilo marsikaj. Številni begunci so našli nov dom v Nemčiji, mnogi drugi pa so prišli fizično, ne pa tudi čustveno. Razprave o kriminalu, spolnih napadih na silvestrovo 2015 v Kölnu, antisemitizmu in islamizmu so močno vplivale na javno percepcijo. Deportacije, mejne kontrole, preobremenjene občine in vse manjša družbena sprejemljivost prevladujejo v današnjih razpravah o migracijah. Nemčija je bolj razdeljena kot kdaj koli prej Prvotno navdušenje se je spremenilo v razočaranje. Evforija in skupna zaveza leta 2015 sta se umaknili globokim družbenim delitvam. Ko gre za vprašanje, kako ravnati z migracijami, je Nemčija zdaj bolj razdeljena kot kdaj koli prej. Realnost nas je že zdavnaj prehitela! Dejstvo, da pohlepni, brezobzirni tihotapci zdaj odločajo o tem, kdo bo tukaj prejel azil, sproža vprašanja. Težava je tudi v tem, da je identitete prosilcev za azil težko razjasniti, če manjkajo potni listi in dokumenti. In tisti, ki resnično potrebujejo zaščito, zlasti ženske in otroci, imajo trenutno malo možnosti, da bi kot prosilci za azil prispeli v Evropo. Danes vemo, da so deportacije možne le v omejenem obsegu in da je leta 2015 veliko ljudi izkoristilo zmedo, nejasnost, da so iz varnih tretjih držav prišli v Zvezno republiko. Veliko ljudi, ki jih privlačijo blaginja, delo in socialna država, še vedno potuje po sosednjih državah. Približno deset let pozneje je kristalno jasno: veliko bolje moramo pogledati in se odločiti, kdo, zakaj in od kod prihaja v državo. Statistika kriminala kaže zaskrbljujoče trende Opozorilni signali se že leta povečujejo. Do takratne odločitve so kritični tudi varnostni organi. Ko gre za migracijsko politiko, politiki po svetu govorijo o zgodovinskih napakah, ki jih Nemčija dela od leta 2015 do danes. Kriminalistična statistika kaže zaskrbljujoče trende, hkrati pa se pri mnogih krepi subjektivni občutek negotovosti. Povečanje antisemitskih naravnanosti med prebivalstvom je dejansko merljivo, zlasti od 7. oktobra 2023. Šole so preobremenjene in judovske skupnosti se ne počutijo več ustrezno zaščitene. To gre z roko v roki s povečanjem islamistične radikalizacije – tudi med begunci: resničnimi problemi, ki jih je treba odkrito obravnavati. Vodenje te razprave zgolj moralno, kot zdaj počne Merklova s ​​svojo knjigo Svoboda – črno in belo, dobro in zlo – nas ne bo pripeljalo nikamor. Strahovi in ​​skrbi ne smejo biti tabu. Nič ne pomaga refleksno obtoževanje »rasizma« vseh, ki kritizirajo migracijsko politiko. Potreben je pogum vseh demokratov, da obravnavajo ta vprašanja, tudi zato, da bi nehali olajševati vzpon desničarskih radikalnih sil. Kajti brez besed, ki so ga Merklova in njeni privrženci ustvarili s tem, ko so svojo odločitev o migracijah brez alternative predstavili kot edini moralni odgovor, vodi v radikalizacijo družbe. Radikalizacija, ki je vsak dan bolj vidna. Merkel: Integracija je odgovornost večinske družbe Pri tem vprašanju se Merklova zdi nenavadno včerajšnja, kot nekdo, ki se je zataknil leta 2015 in ni spremljal javne razprave v Nemčiji zadnja leta. Danes so jih deli Zelenih in SPD pri tem vprašanju prehiteli po desni.